Ravnanje z odpadki

Klasifikacija odpadkov

Posamezne odpadke uvrstimo v klasifikacijski seznam odpadkov, ki je določen v prilogi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES.

Različne vrste odpadkov so določene s šestmestno številčno kodo za odpadek in z ustrezno dvomestno in štirimestno kodo naslovov poglavij. Na seznamu so nevarni odpadki označeni z zvezdico (*).

Šestmestna koda :

Glavna skupina – vir odpadka (20 skupin) glede na dejavnost (kmetijstvo, predelava lesa, …)

Podskupina : po posameznih področjih znotraj skupine

Podskupina : točno določen odpadek znotraj posameznega področja

Za dodelitev številke odpadka je odgovoren povzročitelj odpadkov. Izjema je samo v primerih prepuščanja, ko odpadku dodeli številko zbiralec.

Pri dodelitvi številke je obvezna uporaba navodil za iskanje posameznih odpadkov na seznamu Poglavja seznama :

Poglavje	Vir nastanka	Korak
1	Odpadki iz iskanja, rudarjenja, dejavnosti kamnolomov, fizikalne in kemične obdelave mineralnih surovin	1
2	Odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva ter priprave in predelave hrane	1
3	Odpadki iz predelave lesa ter proizvodnje plošč in pohištva, vlaknin, papirja ter kartona in lepenke	1
4	Odpadki iz industrije usnja, krzna in tekstila	1
5	Odpadki iz predelave nafte, čiščenja zemeljskega plina in pirolize premoga	1
6	Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov	1
7	Odpadki iz organskih kemijskih procesov	1
8	Odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe (PPDU) sredstev za površinsko zaščito (barve, laki in emajli), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv	1
9	Odpadki iz fotografske industrije	1
10	Odpadki iz termičnih postopkov	1
11	Odpadki iz kemične površinske obdelave in površinske zaščite kovin in drugih materialov; hidrometalurgija barvnih kovin	1
12	Odpadki iz oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike	1
13	Odpadki olj in odpadkov tekočih goriv (razen jedilnih olj, 05 in 12)	2
14	Odpadna organska topila, hladilna sredstva in potisni plini (razen 07 in 08)	2
15	Odpadna embalaža; absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna oblačila, ki niso navedeni drugje	2
16	Odpadki, ki niso navedeni drugje na seznamu	3
17	Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij)	1
18	Odpadki iz zdravstva in veterinarstva in/ali z njima povezanih raziskav (razen odpadkov iz kuhinj in restavracij, ki ne izvirajo iz neposredne zdravstvene ali veterinarske oskrbe)	1
19	Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, čistilnih naprav zunaj kraja nastanka ter iz priprave pitne vode za industrijsko rabo	1
20	Komunalni odpadki (odpadki iz gospodinjstev in podobni odpadki iz trgovine, industrije in ustanov), vključno z ločeno zbranimi frakcijami	1

Za iskanje posameznih odpadkov na seznamu slediti naslednjim korakom:

Korak :

V poglavjih od 01 do 12 ali od 17 do 20 najprej poiščemo vir nastanka odpadka in nato še ustrezno šestmestno kodo odpadka (razen kod, ki se v teh poglavjih končajo z 99). Opozoriti je treba, da mora posamezna proizvodna enota morda svoje dejavnosti uvrstiti v več poglavij. Tako lahko na primer proizvajalec avtomobilov svoje odpadke najde navedene v poglavju 12 (odpadki iz oblikovanja in površinske obdelave kovin), 11 (anorganski odpadki, ki vsebujejo kovine, iz obdelave in površinske zaščite kovin) in 08 (odpadki iz uporabe površinske zaščite), saj različna poglavja ustrezajo različnim korakom v procesu proizvodnje. Če v poglavjih od 01 do 12 ali od 17 do 20 ne najdemo ustrezne kode odpadka je potrebno iti na 2. Korak.

Korak :

Iščemo v poglavjih 13, 14 in 15. Če ne ustreza nobena od teh kod odpadkov, je treba odpadek iti na 3. Korak :

Iščemo v poglavju 16.

Če odpadka ni niti v poglavju 16, se v delu seznama, ki ustreza dejavnosti iz prvega koraka, uporabi koda 99 (odpadki, ki niso navedeni drugje).

Z odpadkom se ravna kot z nenevarnim odpadkom, če je na seznamu odpadkov uvrščen med nenevarne odpadke. Z odpadkom se ravna kot z nevarnim odpadkom, če je na seznamu odpadkov uvrščen med nevarni odpadek. Prepovedano je redčenje ali mešanje odpadkov z namenom znižanja koncentracije nevarnih snovi pod mejo, pri kateri se odpadek opredeli med nevarne odpadke.

Če je odpadek možno uvrstiti med nevarne ali nenevarne odpadke (Npr. : 08 01 11* Odpadne barve in laki, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi in 08 11 12 Odpadne barve in laki, ki niso navedeni v 08 11 11), ga je treba uvrstiti med nevarne odpadke, razen če je iz podatkov o sestavi odpadkov (koncentracija nevarnih snovi) ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti nevarnih lastnosti. Vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka ter vzorčenje odpadkov za njihovo ovrednotenje mora opraviti oseba s pridobljeno akreditacijo.

Označevanje odpadkov

Odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju pravilno označeni. Na vidnem mestu mora biti naveden naziv in številka odpadka. Pri nevarnih odpadkih je obvezen napis »nevarni odpadek«.

Ločevanje odpadkov

Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov.

Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno.

Odpadke za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadna olja, odpadne baterije in akumulatorji, biorazgradljivi kuhinjski odpadki, odpadna zdravila, odpadna olja in masti…) je treba zbirati ločeno.

Ločeno je treba zbirati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki, če to zahteva ravnanje v skladu s predelavo odpadkov ali poenostavitev ali izboljšanje predelave in je to tehnično ter okoljsko izvedljivo in gospodarno.

Vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki

Vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki zajema ravnanje z odpadki od nastanka do oddaje oz. obdelave z vsemi vmesnimi postopki in obveznostmi, ki jih mora opravljati povzročitelj, vključno z vodenjem evidenc in poročanjem.

Postopek vzpostavitve sistema ravnanja z odpadki :

Najprej naredimo popis vseh odpadkov, ki nastajajo. Po klasifikacijskem seznamu odpadkov in po predpisanem postopku jim določimo številke. Ugotovimo količino posameznih odpadkov in na podlagi teh količin določimo velikost zabojnikov, ki jih bomo potrebovali za zbiranje. Nabavimo zabojnike ali porabimo obstoječe. Zabojnike označimo. Določimo in označimo tudi zbirna mesta od koder jih bo pooblaščeni zbiralec prevzemal. S prevzemniki odpadkov sklenemo pogodbe za prevzem odpadkov v katerih določimo ceno, frekvenco odvozov in ostale pogoje in zahteve. Izdelamo načrt gospodarjenja z odpadki. Vzpostavimo evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Vsako leto do 31. marca poročamo na ministrstvo o količinah nastalih odpadkov in ravnanju z njimi. Spremljamo zakonodajo in njene spremembe sproti vnašamo v sistem. Organiziramo izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Evidenca odpadkov

Povzročitelj odpadkov mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi s podatki o številkah odpadkov in količinah: nastalih odpadkih in o virih njihovega nastajanja, začasno skladiščenih odpadkih, odpadkih, ki jih obdeluje sam, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS in odpadkih poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.

Podatke je treba v evidenco vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.

Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, kjer stalno izvaja svojo dejavnost, mora voditi evidence o nastajanju odpadkov ločeno po kraju nastanka odpadkov.

Povzročitelj odpadkov mora evidenco o nastajanju odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta.

Evidence ni potrebno voditi :

posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost
pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti ne nastanejo nevarni odpadki ali nastane manj kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem letu zaposluje manj kot deset oseb.

Načrt gospodarjenja z odpadki, načrt zbiranja odpadkov, načrt ravnanja z odpadki

Povzročitelj odpadkov pri katerem v enem koledarskem letu nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora zagotoviti izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki, s katerim se izvajajo ukrepi preprečevanja in nastajanja odpadkov ter ravnanja z nastalimi odpadki.

Načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati najmanj :

podatke o količinah odpadkov po številkah odpadkov in predvidenih trendih njihovega nastajanja,
opis obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje odpadkov z vidika zahtev iz 9. člena te uredbe,
opis obstoječih in predvidenih načinov ravnanja z odpadki s podatki o: začasnem skladiščenju odpadkov, ločenem zbiranju, oddaji ali prepuščanju odpadkov,
obdelavi, ki jo izvaja ali namerava izvajati sam, in
lastni obstoječi ali načrtovani napravi za obdelavo odpadkov,
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje pri začasnem skladiščenju odpadkov in pri njihovi obdelavi, če jo izvaja sam, in
preglednico predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje odpadkov in predvidenih načinov ravnanja z odpadki z navedbo rokov izvedbe.

Povzročitelj odpadkov mora načrt gospodarjenja z odpadki ustrezno spremeniti ob vsakokratni odločitvi o spremembi ravnanja z odpadki.

Zbiralec odpadkov mora imeti izdelan Načrt zbiranja odpadkov, ki je priloga vloge za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov.

Načrt zbiranja odpadkov mora vsebovati :

številke odpadkov, ki jih bo vlagatelj zbiral, in njihov izvor,
največjo skupno količino odpadkov in največjo skupno količino nevarnih odpadkov, ki jih je mogoče hkrati predhodno skladiščiti v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost,
opis načina prevzemanja odpadkov od imetnikov odpadkov,
podatke o sredstvih in opremi, s katerimi bo prevzemal odpadke,
kraj zbirnega centra z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
opis predhodnega skladiščenja odpadkov,
opis pričakovanih vplivov na okolje in človekovo zdravje z vidika zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe ter ukrepov za izpolnitev zahtev, določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje ali zbiranje posamezne vrste odpadkov,
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje pri predhodnem skladiščenju odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe,
opis ukrepov za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic, če gre za zbiranje nevarnih odpadkov,
opis oddajanja zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, iz katerega je razvidno upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki iz 9. člena te uredbe,
opis nadzora nad masnim tokom odpadkov, ki se bodo zbirali, in
program izobraževanja o lastnostih nevarnih odpadkov in ravnanju z njimi za osebe, ki prevzemajo, predhodno sortirajo in predhodno skladiščijo nevarne odpadke, ali podatke o drugačnem načinu izobraževanja teh oseb, če gre za zbiranje nevarnih odpadkov.

Če vlagatelj razpolaga z več zbirnimi centri, mora načrt zbiranja odpadkov vsebovati podatke iz prejšnjega odstavka za vsak zbirni center posebej.

Izvajalec obdelave odpadkov mora imeti izdelan Načrt ravnanja z odpadki, ki je priloga vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.

Načrt ravnanja z odpadki mora vsebovati :

številke odpadkov, količine in izvor odpadkov, ki jih vlagatelj namerava obdelovati,
kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
opis načina prevzemanja odpadkov pri imetnikih odpadkov, vključno s podatki o sredstvih in opremi, s katerimi bo prevzemal odpadke, če gre za primer iz tretjega odstavka 38. člena te uredbe,
opis postopkov preverjanja odpadkov pred obdelavo,
podatke o postopku in metodi obdelave, vključno z njunim opisom,
podatke o vrsti in zmogljivosti naprave za obdelavo odpadkov, če je za obdelavo potrebna, številu obratovalnih ur te naprave na leto in uporabljenih tehnologijah,
stopnjo energetske učinkovitosti naprave za obdelavo odpadkov, če se vloga iz prvega odstavka prejšnjega člena nanaša na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sežig ali sosežig odpadkov z energetsko predelavo,
podatke o produktih obdelave, vključno s številkami odpadkov, če gre za odpadke, in možnostih njihove nadaljnje uporabe,
številke odpadkov in deleže preostankov odpadkov po obdelavi glede na količine vhodnih odpadkov in opis nadaljnjega ravnanja z njimi,
opis načina skladiščenja odpadkov pred obdelavo in po njej,
zmogljivost objekta ali objektov za skladiščenje iz prejšnje točke,
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje pri skladiščenju odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe in z vidika zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
opis pričakovanih vplivov obdelave odpadkov na okolje in človekovo zdravje z vidika zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, zlasti glede emisij snovi v zrak, vode ali tla, emisij vonjav ter emisij hrupa,
podatke o pričakovanih emisijah nevarnih snovi v zrak ali vode, če gre za obdelavo nevarnih odpadkov,
opis ukrepov za izpolnitev okoljevarstvenih, tehničnih in drugih zahtev iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ravnanje s posamezno vrsto odpadkov ali posamezni postopek obdelave,
opis ukrepov za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic,
podatke o izvajanju obratovalnega monitoringa, če je ta določen s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring, in morebitnih drugih oblikah nadzora nad obremenjevanjem okolja ter
opis ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po prenehanju obdelave.

Če namerava vlagatelj izvajati več različnih postopkov obdelave, mora načrt ravnanja z odpadki vsebovati podatke ločeno za vsak postopek obdelave.

Letna poročila

Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec in izvajalec obdelave morajo najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi, poročilo o zbiranju odpadkov in poročilo o obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto.

Za predložitev poročila morajo uporabiti informacijski sistem o ravnanju z odpadki.

Okoljevarstveno dovoljenje_za_obdelavo_odpadkov

Izvajalec obdelave lahko obdeluje odpadke, če ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

Okoljevarstveno dovoljenje se izda na zahtevo pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

vlagatelj je v RS registriran za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
vlagatelj je upravljavec naprave za obdelavo odpadkov ali jo bo gradil, če je ta za obdelavo potrebna,
v zvezi z obratovanjem naprave za obdelavo odpadkov so zagotovljeni ukrepi za izpolnitev okoljevarstvenih, tehničnih in drugih zahtev iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ravnanje s posamezno vrsto odpadkov ali posamezen postopek obdelave odpadkov,
predvidena obdelava ne ogroža človekovega zdravja ali povzroča škodljivih vplivov na okolje ,
energetska predelava poteka v napravi za obdelavo odpadkov z visoko stopnjo energetske učinkovitosti, če se vloga nanaša na sežig ali sosežig odpadkov z energetsko predelavo, in
vlagatelju v zadnjih dveh letih pred dnevom vložitve zahteve ni bilo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odvzeto okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.

Vlagatelju za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba biti registriran za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti, če zahteva okoljevarstveno dovoljenje za:

predelavo samo lastnih nenevarnih odpadkov ali
pripravo odpadkov za ponovno uporabo.

Izvajalec obdelave lahko začne obdelovati odpadke :

z dnem dokončnosti okoljevarstvenega dovoljenja, če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na obdelavo, za katero ni potrebna naprava za obdelavo odpadkov
z dnem, ki ga za začetek obratovanja naprave določa zakon, ki ureja varstvo okolja, če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na obdelavo, za katero je naprava za obdelavo odpadkov potrebna.