Monitoring odpadnih voda se opravlja zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih emisijskih vrednostih. V Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda so določeni parametri, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod, metodologija vzorčenja in merjenja parametrov ter pretoka odpadnih vod, vsebina poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter navodila za njegovo pripravo, ter način in obliko sporočanja podatkov Agenciji RS za okolje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve in emisijski monitoring.

 

Upravljavec naprave mora med obratovanjem naprave zagotavljati obratovalni monitoring odpadnih voda, ki zajema:
-       občasne meritve parametrov onesnaženosti in količine odpadnih voda, ki se izvajajo v predpisanih časovnih presledkih, ali
-       trajne meritve parametrov onesnaženosti in količine odpadnih voda, ki se izvajajo ves čas brez prekinitve
Poročilo o občasnih ali trajnih meritvah, ki ga izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa, mora zavezanec predložiti v elektronski obliki ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca za preteklo leto.
Poslovnik za obratovanje naprave mora imeti upravljavec:
-       komunalne čistilne naprave, razen male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-       skupne čistilne naprave,
-       industrijske čistilne naprave,
-       čistilne naprave padavinske odpadne vode,
-       lovilnika olj, ki je namenjen čiščenju industrijske odpadne vode, in
-       ločevalnika maščob, ki je namenjen čiščenju industrijske odpadne vode.
 
Vodenje obratovalnega dnevnika mora ne glede na velikost naprave ali izvor odpadne vode zagotoviti upravljavec:
-       komunalne čistilne naprave, razen male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-       skupne čistilne naprave,
-       industrijske čistilne naprave,
-       lovilnika olj in
-       ločevalnika maščob.
 
V obratovalni dnevnik, ki se ga vodi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi ali kot elektronsko vodena evidenca se redno vpisujejo :
-       vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju čistilne naprave, ločevalnika maščob ali lovilnika olj,
-       podatki o industrijski odpadni vodi iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe, zlasti datum prevzema, količina industrijske odpadne
        vode in naziv naprave, iz katere se odvaja ta industrijska odpadna voda, če gre za čistilno napravo, na kateri se čisti ta industrijska
        odpadna voda,
-       rezultati merjenja delovanja tehnologije čiščenja odpadnih voda,
-       vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev
        obratovanja čistilne naprave, ločevalnika maščob ali lovilnika olj ali zaradi podobnih razlogov,
-       čas trajanja izrednih dogodkov iz prejšnje alineje in
-       informacije o datumu obvestila in naslovu, ki je bil obveščen o izpadu ali okvari v delovanju naprave.

Upravljavec naprave mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje ali vsako večjo spremembo v obratovanju naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode in za obratovanje ali vsako večjo spremembo v obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvaja odpadno vodo neposredno ali posredno v vode.

 
V okoljevarstvenem dovoljenju se določi :
-       vrsto naprave, za katero se izda okoljevarstveno dovoljenje,
-       lokacijo naprave, iztokov in merilnih mest ,
-       zmogljivost naprave in vrsto tehnološkega postopka, zaradi katerega nastaja v napravi odpadna voda,
-       največjo letno količino odpadne vode, razen za padavinsko odpadno vodo,
-       mejne vrednosti parametrov onesnaženosti, če gre za industrijsko ali komunalno odpadno vodo ali   mešanico  odpadnih voda iz
        skupne čistilne naprave,
-       mejne vrednosti parametrov onesnaženosti mešanice odpadnih voda, če gre za mešanico odpadnih voda iz sedmega odstavka 5.
        člena te uredbe,
-       največjo letno količino onesnaževal v odpadni vodi, izračunano kot zmnožek največje letne količine odpadne vode in predpisane
        mejne vrednosti emisije snovi, ki ne sme presegati mejne vrednosti letne količine onesnaževal iz 6. člena te uredbe,
-       ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote ter ravnanje z odpadnimi vodami,
-       parametre onesnaženosti, ki so vključeni na seznam prvih meritev in meritev obratovalnega monitoringa,
-       program prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter način poročanja,
-       lokacije mest vzorčenja ter program obratovalnega monitoringa stanja voda iz 33. člena te uredbe, če je za napravo predpisan,
-       največji šesturni povprečni pretok in največjo dnevno količino odpadne vode,
-       pogoje v zvezi s poslovnikom in vodenjem obratovalnega dnevnika in
-       čas veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, pogoje v zvezi z njegovim podaljšanjem ter druge pogoje v zvezi z obratovanjem
        naprave, ki vplivajo na okolje zaradi odvajanja odpadne vode.

Mejna vrednost emisije snovi je vrednost, na podlagi katere se vrednoti emisija snovi in ugotavlja čezmerna obremenitev okolja zaradi emisije snovi v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in se izraža kot:
– mejna vrednost parametra onesnaženosti odpadne vode,
– mejna vrednost letne količine onesnaževala,
– mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode ali
– mejni emisijski faktor

 

Emisija snovi ali toplote v posamezni meritvi presega predpisane mejne vrednosti, če so izmerjene ali izračunane vrednosti parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi ali toplote, večje od mejnih vrednosti emisije snovi in mejnih vrednosti emisije toplote ali če je izmerjena vrednost biološke razgradljivosti manjša od predpisane mejne vrednosti tega parametra onesnaženosti.

 

Naprava z odvajanjem industrijske odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje, če:
  • od celotnega števila zaporednih meritev, določenega s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda:

– več kakor 20 % izmerjenih vrednosti temperatur trenutnih vzorcev industrijske odpadne vode presega predpisano mejno vrednost
   temperature ali ena od njih za več kakor 50 % presega to mejno vrednost,
– več kakor 20 % vrednosti temperatur reprezentativnih ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode presega predpisano mejno
   vrednost temperature ali je pri enem od njih delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih vrednosti temperatur, ki so večje od mejne
   vrednosti temperature, večji od 0,5,
– več kakor 20 % izmerjenih pH-vrednosti trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega intervala ali ena od njih za več
   kakor 0,3 enote odstopa od predpisanega intervala,
– več kakor 20 % pH-vrednosti reprezentativnih ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega intervala
   ali je pri enem od njih delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih pH-vrednosti, ki so zunaj predpisanega intervala, večji od 0,5,
– več kakor 20 % izmerjenih vrednosti strupenosti presega predpisano mejno vrednost strupenosti ali ena od njih za več kakor dve
   enoti presega to mejno vrednost,
– več kakor 20 % izmerjenih vrednosti biološke razgradljivosti ne dosega predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti,
– več kakor 20 % izmerjenih vrednosti kateregakoli drugega parametra onesnaženosti presega predpisano mejno vrednost tega
   parametra ali
– ena od izmerjenih vrednosti kateregakoli drugega parametra onesnaženosti za več kakor 50 % presega predpisano mejno vrednost
   tega parametra,
  •  letna količina onesnaževala, za katero se določa mejna vrednost letne količine, presega predpisano mejno vrednost letne količine ali
 
  •  emisijski delež oddane toplote presega predpisani mejni emisijski delež oddane toplote in zaradi take emisije toplote v vodotok za ta vodotok na mestu popolnega premešanja z odpadno vodo, letno:
– več kakor 2 % dnevnih povprečij emisijskih deležev oddane toplote presega predpisano mejno vrednost emisijskega deleža oddane
   toplote,
– eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka presega 21,5 °C, če gre za salmonidne vode,
– eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka presega 28 °C, če gre za ciprinidne vode, ali
– eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka presega 10 °C v času drstenja za tiste vrste rib, ki potrebujejo za svojo reprodukcijo
   hladno vodo.